Festival 2019 

Še vedno velja “Kdor zna, pač zna…”

No, pa smo dali skozi še en Festival. O presežkih tega dogodka nima niti smisla razglabljat preveč. Kot sem napisal v predlanski kolumni v časopisu, ko nam je še odmevala Occidentali’s Karma, sem še vedno prepričan, da je takratni naslov “Kdor zna, pač zna…” še kako na mestu. Italijani oz državna televizija RAI to znajo in tu se debata ali kakršnokoli prigovarjanje konča!

Sanremo je stalnica pri nas doma od kar se spomnem in spomin mi sega v predšolska leta, natančneje 1978, ko so slavili Matia Bazar. Res je, da takrat ni bilo toliko TV kanalov na razpolago in druge izbire skoraj da ni bilo, vendar kljub digitalizaciji in morju novih TV programov in novih medijev je sanremski Festival vzdržal. Dokler sem se prvič odpravil si ogledati ta dogodek od blizu sem pri nas službeno obiskal kar nekaj festivalov oz podobnih prireditev, med njimi tudi eno, katere se je prijelo ime “Mali Sanremo”. Vedno sem si mislil “no, če tako trdijo, bo verjetno držalo…”. Pa je pred leti prišel trenutek, ko smo se odpravili na “ta velik” Sanremo. Po prvem kontaktu z zaposlenimi je bilo takoj jasno, da je ta velik Sanremo v primerjavi s slovenskimi prireditvami razred zase. Natančneje planet zase. Primerjava (kot sem zapisal na socialnem omrežju) je taka, kot bi imel recimo Fiat Punto 1.2, naenkrat bi si kupil drugi Punto, vendar z motorjem 1.4, si doma zavaril prikolico za ga prevažati okoli in si zamislil “imam Formula 1 team…”. No, tako nekako… Sanremo je prireditev, kjer skoraj dva meseca prej ekipa zasede prizorišče. Prireditev, kjer dva meseca prej približno 300 ljudi dela na tem projektu. Prireditev, kjer morajo tehnično poskrbeti za 2000 novinarjev (internet, press center, tiskovne konference). Rezultat je viden na TV oz tisoč krat bolj viden v živo. V Sloveniji neizvedljivo še (najmanj) 100 let…

Se vidimo na 70. Festivalu 2020 

Aleksander Golob

Sorodna vsebina